petek, 14. oktober 2016

DYANE 6 1980 (Bojan)

Bojan in njegova Dijana. 


Spoznala sva se, ko se je Bojan odločil, da bo zajadral nazaj v "Spačkarske" vode in je dan po nakupu Dijane prišel k meni na obisk in ... na prvi servis. Lepo obnovljena Cimos Diana, ki si zasluži  objavo svoje in svojega lastnika zgodbo. Bojan, hvala.

Tukaj je pa njegova zgodba:


ponedeljek, 05. september 2016

Prva "resna" vožnja...

Birokracija bo počakala... 

 

Od leta 1988 ta Spaček ni bil na cesti. Sobota, zavore urejene, avto vozen, preskusne tablice... Grem domov na kosilo. Sobota, tri popoldan... Zazvoni telefon, kliče prijatelj Vlado. "Kaj delaš ? Prideš na kavo ?" Pridem... po kosilu... 

Ampak, tam nekje malo pred Rogaško Slatino je to. In gor, čez Pečico, okoli Boča... Ma, ja ... Sej je blizu, če kaj zamoči ta moj Spaček. Če zdaj ne, potem nikoli ne... In se odpravim... 30 km bo pa že v eno smer zdržal, sej je Spaček...

Pot od Konjic do Loč je prevozil dokaj hitro. In malo pred Ločami dosegel svojih 80 kilometrov na uro. Do Zgornjih Poljčan brez posebnosti, potem pa se začne vzpon an Pečico... 70, 60, 50,... 45 v tretji prestavi. Gre, vendar za menoj se je nabrala kolona vozil in ko sva s Spačkom prisopihala na vrh sem se odmaknil na stran. Da "sprostim" promet in , da dam Spačku malo zadihati.









Poslušam motor, pogledam pod njega... zvok je dober, spodaj nič ne spušča olje. Odpeljem dalje in čez nekaj minut sem na prijateljevem dvorišču. Poletna vročina se mi zdi malo preveč , preverim olje in vžigalno tuljavo. Vse O.K. 

Po dveh urah v senci se odpravim proti domu. Vendar... nekje na pol poti sem se odločil, da ne bom mučil Spačka po serpentinah nazaj proti Poljčanam in se odpeljem v smeri Šentjurja. Malo izven Šentjurja pogledam na števec goriva... ups, ni goriva. Grem dalje v smeri Dramej na bencinsko črpalko natočit nekaj goriva. Kmalu sem spet na cesti proti Ponikvi. Imam še dovolj časa in odločim se, da grem na obisk znancem, katerim sem obnavljal Tomosovega Spačka pred leti. 

Tomos Spaček, letnik 1967 , v družinski lasti od novega. Obnovljen pred kakšnimi petimi leti in od takrat v redni uporabi.



Pot od Ponikve me je zaradi del na cestah in posledično zaprtih cest speljala do Celja kjer me je že ujel mrak. Kar je pomenilo, d je moral Spaček voziti s prižganimi lučmi zadnjih 27 kilometrov do doma. Da omenim... Čeprav zakon pravi, da je potrebno voziti s prižganimi lučmi tudi podnevi, sem se vozil brez njih. Vseeno, 6 voltna napeljava in njena starost mi nista vplivala zaupanja. No, tema je tema in brez ne gre. Pa se je dobro izšlo in okoli pol desete zvečer je Spaček zapeljal po svoji prvi resni vožnji v zavetje domače garaže. 

 97 kilometrov ... Slovenske Konjice - Poljčane - Rogaška Slatina - Šentjur - Ponikva - Celje - Slovenske Konjice









... se nadaljuje ...















Ponovno na cesti ... 1. del - birokracija

Birokracija...

Za nekaj časa sem "izginil" ... nisem objavljal na blogu. Se opravičujem vsem bralcem (ki vas ni malo...) in tudi  preskočil bom nekaj tem , o katerih sem imel namen pisati v vrsticah tega bloga. Namreč... zadnjih 10 - 11 dni se mi je "dogajalo na polno" ... Zgodba gre takole...

Petek,  29. avgust, jutro, jutranja kava... cigaret... Sonce začenja svojo pot in izleda, da se bo naredil lep pozno poleni dan. Ah, že osem mesecev se mučim z iskanjem vseh dokumentov, pooblastil, "papirovja" ... Občutek imam, da če ne bom zdajle dvignil preiskusnih tablic se letos ne bom peljal s svojim spačkom. Naj stane kolkr hoče... Vzamem mapo s vsemi do sedaj pridobljenimi "papirji", originalno prometno dovoljenje in se odpravim v pisarno lokalnih tehničnh pregledov. " Dober dan" (7 in pet minut zjutraj... ) , tule so dokumenti , jaz bi imel preskusne tablice... Pogled na gospo na šalteru mi je dal vedeti, da bo ... malo težko... "Ja, ne vem..." ... pravim, celi ponižen ..." Vse imam kak mi je bilo rečeno, pa kak so mi rekli v zadnjih osmih mesecih... vse...! Meter in pol papirjev razloženih tule na šalterju ... po PS-u ... po propisima... po predpisih ... po EU zakonodaji... " ... " Na, ja... ok... 40 € ..." 

Jp, prva faza... druga faza, zdaj pa treba Spako odpeljat v delavnico, ni zavor, motor bohve če bo zdržal teh 4 - 5 km... Pokličem prijatelja, da mi naloži rezervne gume in da me spremlja , če bi slučajno Spaček odpovedal. 

Po "stari štrekni " (Konjičani vedo kje je to) se srečno pripeljem do delavnice in nemudoma začnem z menjavo koles, nekaj drugih priprav in popravil okoli zavor , malenkosti... In okoli tretje popoldan se odpravim nazaj na tehnični pregled. Spaček stoji na "liniji"... računalnik pa noče izdati tisti prvi dokument za začetek pregleda. Pravi gospod... " ni v sistemu...". Ja, saj vem... zadnja registracija v Jugoslaviji... Bo treba v sistem spravit, to pa delajo v Ljubljani, pa zdaj je petek, pa popoldan, pa... pa ... pa... ....

Pa, pa... do ponedeljka sem zabetoniran. 

Sobota zjutraj. Grem v delavnico, zavore spredaj tulijo kot lokomotiva, primejo nič... To ne bo dobro. Volan ... hja, volan je imel svojo zgodbo. kljub temu , da sem menjal gume, je volan še vedno "premetavalo po kabini" ... Več kot očitno je bilo, da bo potrebno prednje zavore spet demontirati in zamenjati tudi križe na kardanih - polosovinah. Veliko delo me je čakalo in, če ne bi bil prijatelj Tone tisti dopoldan pripravljen priskočiti na pomoč... hja... 

Kakorkoli, nekje ob poltreh popoldan v soboto je bil Spaček spet na kolesih. Menjane prednje zavorne obloge, nastavljene zavore in ročna zavora "na tri zobe" (po P.S. - u), kardani obnovljeni z originalnimi kardanskimi križi iz moje stare zaloge, očiščen, namazan in pripravljen, da se pojavim v ponedeljek spet na tehničnem pregledu.  

"Knedl" v grlu vendar ... dober občutek. Avto je urejen za tehnični pregled, dela vse, primejo vse štiri zavore, vžiga in teče lepo, papirji in dokumenti so vsi... vreme - sončno... 









... se nadaljuje...
















nedelja, 14. avgust 2016

"Cotaste" zadeve ...

STREHA ... 586 - BLEU MARINE



Kot vse na tem Spačku je bila tudi še streha originalna. Gumirano platno, vzorec "riž"... stari tip, zunanje odpiranje. Streha je preživela svojih 48 let v enem kosu, vendar ji vseeno leta niso prizanesla. Trda in napeta je bila, kot pločevina... Na sredini in po robovih je že načeta in v nekem trenutku je sama od sebe počila. Naročil in dobil sem novo, narejeno kot original... vzorec, barva, zunanje odpiranje. 

 Originalna Tomosova koda - številka barve strehe je bila 586  , francoska oznaka pa BLEU MARINE  

Montaža nove strehe ni bila problematična... pol ure počasnega dela... Staro streho sem previdno odmontiral, odvijačil in snel zadnje aluminijaste kotnike in letev ter treh shranil v kartonasto škatljo v kateri je bila dobavljena nova streha. 

Kotnike in letev sem najprej privijačil na novo streho in jo napel na Spačka. Zadaj na zadnjem prečnem nosilcu je pomembno, da se pločevinasti jeziček, ki je nad steklom zaskoči v nosilec. Šele potem se lahko streho do konca napne in zapre. Zadaj pod steklom se letev privijači na bok karoserije z M5 vijaki. Na koncu se še potegne pokrov prtljažnika v letev in zapre. Streha je montirana.

Dobro je da se Spačka parkira na soncu zaradi gub na strehi, ki so nastale, ko je bila streha skladiščena. Čez čas se zravna in napne.



 Sedeži ... BLEU BAJADERE

Nove sedežne prevleke sem dobil zraven ob nakupu Spačka. Žal je prodajalec sicer z dobrim namenom, kupil najcenejše prevleke, ki so na trgu. To pa pomeni, da čeprav so v isti barvi in vzorcu kot so bile originalne, so narejene slabo in izven mer. Ker pa so bile originalne sedežne prevleke v zelo slabem stanju (preperele in razstrgane) sem se vseeno odločil za menjavo. Če bo prilika bom kasneje poskusil nabaviti  prevleke boljše kvalitete. Do takrat pa ...

Barvi in vzorcu tega prvega tipa sedežnih prevlek so francozi rekli BLEU BAJADERE . Prevleke so pripete neposredno na vzmetne gumice in na okvir sedeža. Hrbtišče prednjih prevlek prekriva gumice, hrbtišče zadnjih pa ne. 

Večina gumijastih vzmeti je bila v dobrem stanju (stara dobra roba), kakšnih dvajset pa sem dodal novih. Napenjanje in montaža prevlek ni problematična je pa dolgotrajna... Po kakšnih dveh urah je imel Spaček nove sedeže. 






Od vseh tipov sedežev v Citroenih A serije so tile prvi tipi "ležalnikov" mojemu hrbtu najprijaznejši in najudobnejši. V letih 1998 do 2003 sem vozil Spačka Furgona AK350 v katerem sem imel takšne sedeže in z njim sem prevozil največ kilometrov brez bolečin v nogah, križu, vratu... Dejansko sem po 300 - 400 kilometrih vožnje izstopil iz avta spočit. 






Originalna streha in sedežne prevleke so varno shranjene. Predvsem, da se bo lahko kasneje videlo, kakšne so bile original barve in materijali montirani v Tomosu leta 1969.

... se nadaljuje...

torek, 09. avgust 2016

Rok in njegov modri TOMOS 2CV AZL letnik 1968

Zgodba o Rokovem Spačku...

 

   Z Rokom se poznava verjetno že vsa moja Spačkarska leta. Vendar pa vse do leta 2009 nisem vedel, da ima med svojimi "citro-zakladi" tudi enega prav posebnega Spačka. Tega leta me je poklical in mi pripeljal na popravilo svojega Tomosa letnik 1968...

... nadaljevanje ...   2CV AZL 1968 (ROK)


... Fotografija iz mojega arhiva posneta leta 2009, ko sem prvič imel priložnost občudovati in delati na Rokovem Spačku... 


 ... se nadaljuje ...
 

sreda, 03. avgust 2016

Spoznavanje narave in družbe...

... malo naokoli ... detajli.

Zima je in mraz ... in takšna zimska nedelja  je čas, da grem pogledat v garažo Spačka. Detajli... Spaček jih je poln. Vozim Spačke že 26 let in dejavno jih obnavljam že kakšnih 20, 21 let in videl ter vozil sem nešteto različnih primerkov. Vendar, v vseh teh letih sem imel priložnost delati le na kakšnih štirih, petih  nedotaknjenih originalih. In do tega trenutka je bil samo eden od skoraj nedotaknjen modri original Tomos tip AZL 1968. V prihodnosti, ko bo lastnik tistega AZL-a poslal njegovo zgodbo, bo ta tudi objavljena na teh straneh. No, ... detajli...

 Notranjost... Klasična za ta letnik. Črn dvokraki plastičen volan, črna plastika armaturne plošče, zelen števec brez ampermetra (namesto tega je kontrolna luč dinama), ... V oči pa zbode manjkajoč desni senčnik. Je možno, da so ga nekoč, nekdaj odstranili ? Bližnji pogled na pritrdilno mesto, navoje matic, ki so na zgornji prečki nad vetrobranskim steklom pa razkrije, da senčnik nikoli ni bil v tem avtu privit. In kot tak, brez desnega senčnika se je takrat leta 1969 Spaček prodajal. Stare originalne tovarniške fotografije in reklame to dokazujejo. 
Zanimiv je tudi nekakšen košček gumijastega traku (nerazpoznaven materijal) v zgornji kotih, levo in desno, kjer se stikajo bočna pločevina in nosilec - prečka nad vetrobrankim steklom. Tukaj ponavadi priteče voda v novejše Spačke. Stari so to imeli urejeno. 
Prednja klop. Redki Spački pri nas v Sloveniji še imajo prednje sedežne klopi. Po mojem mnenju je to najboljši del Spačka. Žal, večina lastnikov dandanes ne deli tega mnenja predvsem zaradi razvajenosti , oziroma navajenosti na novodobne avtomobilske sedeže. Že od negdaj so pri nas imeli in imajo še navado takoj ob nakupu Spačka (Dijane ali Amija) sneti originalno klopco in jo nadomestiti z "novimi" sedeži. Najprej so temu namenu služili sedeži od itroen GS, nato od Citroen VISA- Ko je teh vozil zmanjkalo pa so začeli montirati sedeže od Mercedesov do BMW, do Japoncev in drugih. Najnovejši trend so sedeži od Twinga... "odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo"... Tako dolgo, da je sedaj nemogoče izslediti, ne samo celo prednjo klopco, nemogoče je najdit že samo star polomljen okvir , da bi ga lahko uporabil pri obnovi. Da se vrnem nazaj... Klopca je, ni polomljena in celo gobasto držalo je deloma ohranjeno. Se pa vidi zob časa in ... otroci so se "špilali" in "cufali" gobo. 


Brisalci ...  ročice imajo na spodnjem delu nosilec obarvan v sivo barvo, ostali del je iz inoxa. Zanimiv in lep detajl. Kot tudi pokrovčki na vrhu B stebra. Kasnejši spački so imeli celotni nosilec brisalcev narejen iz inoxa, na koncu proizvodnje, v osemdesetih pa so bili obarvani v črno mat barvo... Pokrov rezervarja goriva je narejen prav tako iz nerjaveče pločevine in je seveda brez ključavnice. Pokrov na ključ je bilo možno dokupiti. 
Prednje in zadnje zavsice na blatnikih. Prednje imajo dodan pločevinast nosilec, ki deluje kot ojačitev. So še vedno v zelo dobrem stanju. Prav tako ima ta Spaček tudi zadnje zavesice, ki so jih takrat montirali v Tomosu in so bile z zakonom obvezne za vvsa motorna vozila v Jugoslaviji. Zakon , ki je to določal je stopil v veljavo v začetku leta 1969.

Zanimiva je tudi zgornja cev za gretje vetrobranskega stekla. Narejena je iz filca, v notranjosti je kovinska vzmet, ki drži obliko cevi. Z zunanje strani je na strani proti akumulatorju cev zaščitena z všito plastično folijo. & voltni akumulatorji so radi "zavreli" in kislina, ki je stekla ven bi poškodovala nezaščiteno grelno cev.


Zanimivih detajlov je v tem Spačku napretek. lahko bi slikal in pisal v nedogled. no, ampak toliko za zdaj. Ostalo bom dodal sproti v kasnejših člankih.


Naslednjič, sedeži.

... se nadaljuje ... 










sobota, 30. julij 2016

Ljubo doma kdor ...

Spaček v svojem novem domovanju

 

 
Že po kakšnem tednu se je izkazalo, da Spaček ne bo mogel biti
"redno" parkiran v delavnici. Avtomobili mojih strank na dvorišču, on pa zaseda prepotreben prostor ? Ne, to ne gre. Po kratkem pregledu stanja sem prav tako ugotovil, da vseeno potrebno kar precej dela, da ga spravim nazaj v tehnično
brezhibno in vozno stanje. Za kar pa potrebujem čas, ki ga redno primanjkuje. In sem se odločil, da bo bolje, če bo Spaček parkiran v domači garaži in bom delal na njem ob večerih ali ob koncu tedna.


V soboto dopoldan je prišel znanec iz Maribora s prikolico po enega Amija, ki sem ga imel viška. Menjala sva Amija za nekaj starih - novih nadomestnih delov, nekaj zanimivih (mogoče nepotrebnih) detajlov za mojo zbirko in arhiv. Vključen pa je bil tudi prevoz prevoz Spačka do moje garaže. Brez zavor in brez registracije ga nisem upal peljati teh 4 - 5 kilometrov... 



Garaža je že nekaj časa (let) služila kot domače skladišče in pozno popoldan sem med pospravljanjem garaže s cmokom v grlu pogledoval v nebo... zima, vsak čas se bo vsul dež ali sneg. Spaček je potrpežljivo čakal na dvorišču. In okoli devete ure zvečer je dočakal (posreči še v suhem vremenu) svoje novo domovanje in sem ga zapeljal na "tepih" .

Tisto noč je padal sneg ...

Dobrodošel doma ! 



... se nadaljuje...

 

petek, 29. julij 2016

Karoserija? Krohot nas zvija... #3

Po otročje...

 

 Zdaj pa še malo drugače. Spaček je bil v tistih letih pri nas normalen del avtomobilskega parka Slovenije in Jugoslavije. In kot takšna popolnoma normalna stvar, se je "vrinil" tudi v takratno otroško literaturo. Vse nas, ki smo bili takrat še majhni nevedni otročaji je Spaček oplazil že v zgodnji otroški dobi. Vesel bodi tisti otrok čigar starši so imeli doma pred blokom ali na dvorišču domače hiše parkiranega Citroena in si, dete že od malih nog tacalo po gumijasti preprogi očetovega Spačka. Toda, v mojem otroštvu... Spačka ni bilo. So bili IMVjevi kombiji, je bil nemški AUDI 100 in je bil zastavin poltovornjaček 1300 TR ... in kup Tomos in Rog mopedov. 


 

Pa vseeno, verjetno nevede mi je mama kupila dve slikanice z naslovom "Naš avto Citroen DS21 in Naš avto Citroen 2CV" . Žal slikanice o Spačku trenutno ne najdem (vem, da je nekje v arhivu ampak...), je pa pri roki slikanica o DS ...

Spomnim se tudi da je v otroški reviji "Politikin Zabavnik" ishajal tedensko strip z glavnim junakom robotom "Šraufko" ... , ki je večinoma napletal zgodbe okoli svojega ... Spačka . 

 

 

To, je bilo pa tudi vse na kar sem kot otrok naletel v zvezi Spačka. No ja... vmes nekje je še bil en sosed v ulici, ki je imel na bež Spačku napis "Šverc-comerc" in ena teta se je enkrat pripeljala s Spačkom pa ji je moj oče s svojimi 120 kilogrami čiste teže sedež polomil... "pol so bli pa skregani..."

 Veliko kasneje sem našel še dve literarni deli naših domačih pesnikov in pesnic. 

 

Neža Maurer - Velik sončen dan, Sloni v spačku 
 


Zjutraj se odpravim na pot.
Toda spaček kiha, stoka
in se zaletava. 

V klanec komaj vleče. 
Mehanik mi reče:
»Nič mu ni!
Le tistih trinajst slonov,
ki se prevažajo z vami,
ga preveč teži.«
»Brez slonov ne morem na pot!«
Mehanik se smeji:
»Dopovejte to spačku.
Mane ne boli.«





Jože Snoj (1973). Stop za pesmico. Ljubljana: Mladinska knjiga.
 

Spaček

Karoserija?
Krohot nas zvija.

To da je kakšna
karoserija ?
To je srajčka od
spačka.
Je pločevina
bila prekratka,
zato pa je tak
kot razdrta
igračka.
Je to sploh
avto?
Je goska?
Je račka?
Pobič poprime za volan.
Kam bi le z njim,
da ne bilo bi ga sram?
I, kam le? Med luže,
po plundri, po
blatu.
Tja, kjer se gnusi
spodobnemu avtu,
pa na vsem lepem
se spomni
obstati.
Ni ga, ki tukaj bi zmogel
peljati,
pobič si misli. – A glej si ga,
spaka,
spaček drvi,
kot da dom mu je
mlaka.



... se nadaljuje ...

 

 


Karoserija? Krohot nas zvija... #2

Spaček - ne samo ime, že skoraj blagovna znamka... 

 

 

Kdorkoli od tistih dveh gospodov je bil prvi bomo morda nekoč do konca razjasnili. Do takrat pa... Dejstvo je da se je za ljudsko poimenovanje Citroenovega modela 2CV uveljavilo ime Spaček že daljnega leta 1959 (Karoserija? Krohot nas zvija. To da je kakšna karoserija ? )  V Hrvaških pisnih virih iz zgodnjih 60-tih let se je na začetku uporabljal izraz "Nakazica", po drugih predelih nekdanje Jugoslavije tudi  izraz "Ružno pače " ... Grdi raček . No, z leti pa se je dejansko na predelu cele Jugoslavije od "Vardara do Triglava" uveljavil slovenski izraz Spaček. Šele v novejši zgodovini Slovenije se je začel uporabljati izraz "Spaka"..., ki se meni osebno ne dopade... Spaček je sinonim za Citroenov 2CV, "Spaka" (tudi Spak) pa po mojem mnenju nekaj slabšalnega, manjvrednega... No,... Sam izraz so ljudje v takratnem času začeli uporabljati kot čisto normalno prispodobo ob pogovorih v zvezi Tomosovih Citroenov. To je pripeljalo do začetka uporabe besede "Spaček" pri uradni označitvi Tomosovega 2CV v letu 1969  

Tega leta so "zagnali" prodajno akcijo "SPAČEK 70", ki se je nanašala na Tomosov Citroën 2CV AZL letnik 1969 in 1970. Tomosi "Spaček 70" so bili vsi enaki... neopredeljene sivo-belo-pink barve, sivi (AC136) odbijači, platišča ter nosilci prednjih luči, šalice prednjih luči, zelen števec, modri sedeži, sive tapete, modra platnena streha,... 

 

 

 

V Tomosu so ga imenovali Spaček 70 vendar nikjer uradno, razen v reklamnem materijalu ni bilo to ime vpisano. S prihodom novega močnejšega modela Tomos Citroën 2CV6 leta 1971, so se v Tomosu v naslednjem letu 1972 odločili uporabiti ime Spaček tudi v njihovih uradnih publikacijah. Navodila za uporabo za Tomosov 2CV6 so na prvi strani imela napisano  "SPAČEK 2CV6" .

 

 

Nekje v obdobju med leti 1972 in 1973 so za kratek čas na Spačke, ki so prihajali iz tekočega traku v Tomosovi tovarni v Kopru, montirali na pokrove prtljažnikov prav poseben napis. Iz aluminija so vlivali napise "Spaček" v enaki pisavi s katero je bil izpisan napis AMI6 in AMI8 . Z enakimi črkami so ispisali tudi aluminijasti napis Tomos. Nekateri redki Spački so imeli tovarniško montirana oba napisa ... Na levi Tomos, na desni Spaček. Ti aluminijasti napisi so bili v rumeni barvi. Obstaja pa tudi enak aluminijast napis (do sedaj samo en obstoječ znan napis tega tipa) na rumeni podlagi in prevlečen z belim emajlom.  Pred časom se je pojavil v malih oglasih tudi napis "Spaček S". Ker je črka S ločena od samega napisa je njegova originalnost vprašljiva (tudi ni pisnih ali drugih virov da bi ta opcija dejansko obstajala)

 

Ljudskost imena Spaček se je ponekod prenesla tudi na "uradne inštance" - tehnični pregledi, občinske upravne enote,... in so tudi "birokrati" vpisovali v prometna dovoljenja "Tomos Spaček". S prihodom države Slovenije in kasneje EU so več ali manj birokrati začeli vpisovati v prometna dovoljenja "Citroen 2CV... država proizvajalka Francija" in pripis Tomos ali Spaček sta počasi izginila iz uradnih dokumentov.

Da omenim ... V originalnem Jugoslovanskem prometnem dovoljenju za mojega Tomosovega Spačka letnik 1969 je ob vrstici "Znamka" s pisalnim strojem in z modro tinto napisano "TOMOS CITROEN". S pisalnim storjem in črno tinto je "birokratsko" prečrtan ta napis in dopisano "CIMOS" . Spodaj v vrstici "Tip" je napisano v originalu z modro "AZL A 24" in na enak način prečrtano in dotipkano s črno "2CV AZL". Birokratska sprememba proizvajalca in tipa vozila se je sodeč po opombah na drugi strani prometnega dovoljenja najverjetneje zgodila okoli leta 1983 - 1984. 

 

 

 Prav zanimivo bo, ko bom mojega "novega" spačka registriral po 28 letih kaj bodo rekli novodobni EU birokrati. Sodeč po iskušnjah , ki jih imam bo najverjetneje vpisano "Citroen in država proizvajalka Francija". Upam, da se motim in da mi bo uspelo priti do označbe "Tomos in Jugoslavija".

 

... se nadaljuje...

Karoserija? Krohot nas zvija. To da je kakšna karoserija ?

Spaček ... izvor imena

Tomosov emblem za Spačkov pokrov prtljažnika, rumen aluminij prevlečen z belim emajlom (lastnik Martin in Sonja Zalar )

Ali danes sploh še možno ugotoviti izvor ljudskega poimenovanja Citroënovega 2CV ? Odkod ime Spaček ? V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše :

     spáček  -čka m () 1. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov: roditi spačka; spaček brez rok; zaradi atomskega sevanja je tam veliko spačkov / svinja je skotila spačke; pren., publ. to gibanje je bilo že ob svojem rojstvu spaček ∙ spački na portalih pošasti, spake 2. pog. tip manjšega francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: pripeljati se s spačkom; proizvodnja spačkov in amijev  

Nasplošno velja prepričanje, da je kot prvi poimenoval Citroenovega 2CV kot "Spaček" urednik revije Avto (?) Zoran Jerin. (vir: Anekdote Bogdan Novak)
    
     JERIN Zoran, ... Ko so začeli v Kopru sestavljati citroenov avto 2 CV, še ni imel drugega imena. Eden od prvih njegovih voznikov je bil takratni urednik Avta Zoran Jerin. Bil mu je zelo všeč in govoril je: »A ni lep? Pravi spaček!« Potem ga je tako začel imenovati tudi v reviji Avto (?) in ime spaček se je prijelo za vse večne čase.

Na tem mestu moram omeniti, da je revija Avto začela ishajati šele leta 1967, gospod Zoran Jerin pa je po dostopnih virih bil sicer zaposlen v časopisni hiši Delo, bil pa je urednik revije TT (Tedenska tribuna), ki je bila pa veliko starejša revija kot Avto in je izhajala že v pedesetih letih (20. stoletja). Moje raziskovanje me je privedlo tudi do arhivov časopisa Večer (http://ris2016.vecer.com/arhivi/arhiv.aspx ) , kjer sem našel do sedaj najstarejši zapis v slovenskem jeziku v katerem Citroenovega 2CV poimenujejo SPAČEK .

Članek je bil objavljen 18. septembra l959



Torej, ime Spaček se prvič pojavi v pisnem viru leta 1959. Čeprav takrat Tomos še ni zagnal proizvodnje Citroenov 2CV pa je znano, da je bilo na našem področju kar nekaj teh vozil. Ne domačega ampak francoskega porekla. In čisto verjetno je, da je tudi g. Zoran Jerin imel v lasti enega (žal je g Jerin že pokojni). In čisto mogoče je on res "oče imena Spaček".



Se pa pojavi tukaj tudi druga razlaga... Je sicer nepotrjeno, vendar na spletu stoji naslednji zapis:

Miha Remec na primer, pa ga ne najdeš pod R, ker ga ni ne pod slovenskimi romani ne pod romani kar tako, šele pod ZF se sramežljivo skrivajo razprodane knjige našega najboljšega pisca znanstvene fantastike. In odkritelja številnih novih slovenskih izrazov ljubezni, erotike in seksa. Gospod, ki je izumitelj slovenskega vzdevka za pokojni citroenov spaček in ki verjame v take reči, v kakršne lahko verjame samo človek, ki je v mladosti norel, kaj norel, ekstatiziral pod težko masko korenta v Prlekiji, od koder je doma.

Neznana avtorica v blogu Daj mi mir, k' berem!, 15. 11. 2012


 
G. Zoran Jerin ali g. Miha Remec ? Trenutno gre primat "izumitelja" imena Spaček g. Jerinu.



... se nadaljuje ...